[ Pobierz całość w formacie PDF ]
pobit. Na elu je zagledala odrgnino, desna roka mu je
bila negibna in mu visela, kakor bi se le 0 e za koo dra-
la. Ko se mu je dotaknila rame, se je hotel kar pretrgati
od joka.
Sirota! je zastokala mati, solz so ji kar lile po licu.
Katro je vpitje prebudilo. Poslu0 ala je in poslu0 ala, sli-
0 ala je, kako je zaropotala zibel in kako je potem nekaj
tekega telebnilo po tleh. Najprej jo je bilo strah, potem
je le prigala lu, se tiho splazila iz svoje umnate in pre-
vidno odprla hi0 na vrata. Skoraj sesedla bi se bila, ko je
zagledala Bogataja v krvi.
Kri boji! je kriknila, nato pa vsa zbegana poklica-
la gospodinjo.
Agata je prisluhnila in, ko se Bogataj ni ne zganil ne
oglasil, odprla kamro.
Katra, poglej, roko mu je polomil. e premakniti je
ne more! Sirotek! jok jo je kar davil in vsa se je tresla.
Ko je Katra zagledala otroka in njegovo polomljeno
roko, se je zgrozila. Da se je 0 e otroka lotil, ji ni hotelo iti
v glavo. Da bi bil taka zverina, si ni mogla misliti.
ivina! je siknila in se nehot sklonila nad otroka.
Zdaj je tudi njo premagal jok. Otrok je za nekaj asa
181
MLINAR BOGATAJ
BESeDA
utihnil; morda ga je jok utrudil. Agata ga je pokriala,
potem jo je zaskrbelo.
Menda ni mrtev? je vpra0 ala Katro.
Kdo? Bogataj? Ni se ne boj! Kopriva ne pozebe! je
zarenala Katra, Agati pa so se te besede zdele greh. Ne-
nadoma se ji je mo zasmilil. Pijan je bil in morebiti 0 e
nahujskan, saj ni vedel, kaj dela in kaj govori, ga je na
tihem opravievala.
Ti si res muenica! je tiho dejala Katra in si otrla
solze.
Agata se je sklonila k mou. Dihal je sunkoma, pod
glavo se mu je nabirala lua krvi.
Spraviva ga v posteljo, Katra, in umijva ga! jo je
prosila. Katra je spoetka godrnjala, nazadnje se je le
omeila.
Ko se je Bogataj proti jutru zavedel in prebudil iz hu-
dih sanj, je imel glavo obvezano in je 0 e dvigniti ni mo-
gel z vzglavja. Nekam megleno se je spominjal sino-
njega dogodka. Ko mu je Agata pokazada otroka in nje-
govo roko, je zameal, ker se ni mogel obrniti v stran.
Otrok se mu je zasmilil, na vso mo se je trudil, da bi
tega ne pokazal. rhnil ni niti besedice.
K zdravniku ga bom peljala! je rekla Agata; otrok se
je obraal od oeta, kakor bi bil vedel, kdo mu je poha-
bil roko.
182
MLINAR BOGATAJ
BESeDA
Le! je izhropel Bogataj in ob0 la ga je udna slabost.
Zameglilo se mu je pred omi in ni ni sli0 al in ne videl,
kaj se godi okrog njega.
Katra, ti popazi nanj, jaz peljem otroka k zdravni-
ku! je ukazala Agata. Zdaj ji je bil otrok vse na svetu
ta trenutek ni poznala nobene druge skrbi razen zanj.
Jaka je napregel voz. e njemu se je orosilo oko in debe-
la solza mu je zdrknila po raskavem obrazu, ko je po-
gledal otroka.
Tisti dan je 0 e aga tiho in ukroeno pela in stope so
votlo, komaj sli0 no udarjale, kakor da so jih ovili s cun-
jami. Delavcem se ni nikamor mudilo, 0 e nje je grizla
skrb za malega Janeza, ki mu je Bogataj roko polomil.
183
MLINAR BOGATAJ
BESeDA
20. Odmev iz tolmuna
e tisti dan je morala Agata odpeljati Janeza v bol-
ni0 nico. Zameglilo se ji je pred omi, ko se je morala
posloviti od njega in ko je videla, kako je stegnil svojo
zdravo roko proti njej, kakor bi jo bil hotel obdrati pri
sebi. Oi so mu zaudeno begale po veliki dvorani, po
kateri se je zdaj pa zdaj razlegel otro0 ki jok.
Bolni0 ka sestra jo je morala prijeti, da se ni zgrudila,
in jo peljati prav do tramvaja; Agata je bila isto zmede-
na in so se ji noge kar zapletale. Jecljala je nerazumljive
besede in sestra jih je imela za zahvalo.
Kljunico ima zlomljeno, najmanj 0 tiri tedne bo v
mavcu! ji je brnelo po glavi in ni si mogla misliti, kaj
naj pone brez njega.
Sama ni vedela, kako je pri0 la na vlak, kdaj je zavila v
grapo in kdaj stopila v hi0 o, kjer je leal Bogataj.
Kaj je? je tiho zastokal; zaskrbelo ga je, kaj je z otro-
kom. Tudi glas mu je razodeval zaskrbljenost.
Kljunico ima zlomljeno! je 0 epnila Agata in se 0 ele
sedaj dobro zavedela, da je pri0 la sama in da je v tisti
veliki dvorani, kjer se bele posteljice kar vrst druga za
184
MLINAR BOGATAJ
BESeDA
drugo, pustila Janeza samega, tujega med tujimi, ne-
znanca med neznanci.
To mu bo dolgas! je vzdihnila, da je Bogataj od za-
drege in neznane boleine zaka0 ljal.
Lana si! je zanosljal, ker ni mogel najti primernej0 e
besede.
Ji bom e jaz postregla! je zarentaila Katra. Ko je
zvedela, kako je z otrokom, je bila 0 e bolj huda na Boga-
taja.
Ve0 , njemu ni ni hudega, pravi le, da se mu veno-
mer v glavi vrti. Naj se mu! je razlagala gospodinji, ko
sta stopili v veo.
Agata je 0 e sli0 ala ni, misli so ji bile vse drugje kakor
pri Bogataju. Prav ni udnega se ji ni zazdelo, ko ga je
zagledala obvezanega, in prav ni se ji ni zasmilil. Vse
njene misli so se sprehajale po beli dvorani in se ustav-
ljale ob posteljici, s katere jo je venomer klical Janezek
ter jo z omi in ustnicami prosil, naj ostane pri njem.
Bogataj je ozdravel, vrtoglavost pa mu je ostala. Ne-
nadoma se mu je stemnilo pred omi in se mu zvrtelo v
glavi, da je telebnil po tleh. Posebno rado ga je prijelo,
e je pil ali se razburjal. Skrival je svojo bolezen in bo-
lelo ga je, da je vsa soseska govorila le o njem in o Aga-
ti. Ljudje so se ga ogibali, a tudi sam ni iskal njihove
drube. Slutil je, da so vsi razen Kozomolca na njeni
185
MLINAR BOGATAJ
BESeDA
strani. Jezilo ga je, a si je tu in tam le priznal, da je vse-
ga sam kriv.
Janez pa je rastel in se lepo razvijal. Vsi so ga imeli
radi. ebljal je e cele stavke, ogovarjal delavce in naga-
jal Katri, ki ji je bil tako v0 e, da se je do solz smejala.
Pa bi takega otroka pobijal! jo je zazeblo, kadar je
videla Bogataja, ki je renal nad delavci.
Oeta se je Janezek bal, ker se je z njimi le malokdaj
zamotil in ga ni tako prijazno ogovarjal kot mati, vendar
ga je 0 e v sanjah vekrat klical: ata, ata! Bogataju se je
storilo inako, kadar ga je sli0 al. Moj Bog, zakaj se je bil
tako spozabil!
Agata je nekajkrat obutila, da ima otroka rad, in je
bila tega neizreeno vesela. Vse bi bila dala, e bi bila
vedela, da si je Bogataj izbil iz glave tisto satansko mi-
sel, ki mu jo je Bog v kdo navdihnil. e ni pil, se mu ni
zbudila, zato ga je vselej, kadar je e moral po opravkih,
s povzdignjenimi rokami prosila: Lepo te prosim, ne
pij preve, saj ve0 , da ti 0 koduje. Spet bi te vrglo! e ubi-
je0 se lahko!
Vselej ji je obljubil, a malokdaj dral besedo. Rotil se
je, da se nikoli ve ne bo spozabil in da je nikoli ve ne
bo alil in ji oital, da Janez ni njegov. Kadar pa se je
okajen primajal domov, mu je nenadoma zavrelo v gla-
vi, da je izbruhnil: Tinetove krvi je! Agata ga je e po-
znala in je bila zmerom previdnej0 a. Mol je potegni-
186
MLINAR BOGATAJ
BESeDA
la otroka k sebi in se z njim zaklenila v kamro, Bogataj
pa je zunaj rentail in robantil; vasih ga je med rogovi-
ljenjem nenadoma vrglo in je vse utihnilo. e je bilo po-
dnevi, so ga delavci kar na lepem pograbili in zaklenili
v klet. Tam se je ohladil in pomiril ter nazadnje zaspal.
Drugi dan je bil spet miren in pohleven in se delal,
kakor da ni ne v, kaj se je zgodilo prej0 nji dan. Vendar
je le predobro vedel, le priznati ni maral, ker ga je bilo
sram. Ob takih dneh ga je bil sam med in z vsemi je bil
preudno dober. e otrok je obutil to spremembo. Te-
daj ga je vekrat dvignil k sebi, ga sladko ogovarjal in
[ Pobierz całość w formacie PDF ]