[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Stisnil je ustni, toda ohrabril se je zopet.
»Vi nimate pravice tako govoriti, milostiva,« dejal je naglo,
toda jako pohlevno.
»Prav imate! Smete me tudi osorno zavrniti; pa vendar
pomislite malo o svoji lepi prihodnosti, o svoji karieri!«
Govorila je to tako materinsko, zaupljivo, kakor je le ona
sama zmoÏna bila govoriti. In ta Ïena je bila lepa in 0 e mla-
da.
Hrast je grizel konce svojih brk ter molãal nekoliko trenut-
kov.
»Gospa! Milostiva,« dejal je potem naglo, »ali veste, ali
znate, kaj je ljubezen?«
»Jaz ne vem, o kakovi ljubezni govorite; ah, zaboga, kako
razliãno je vse, kar se imenuje s to besedo!«
Povesila je nekoliko glavo in lice se ji je zmraãilo. Toda ni-
hãe ni opazil tega. Tudi ni bilo dovolj prilike, kajti takoj se je
z veselim obrazom obrnila zopet k svojemu sosedu: »Doktor,
ne bodiva sentimentalna! Saj sva Ïe mnogokrat premi0 ljevala
in re0 etala take predmete, a vselej sva se smejala. âemu bi se
77
CIKLAMEN
BESeDA
nocoj ne? In glejte, jaz sem si vedno prisvojevala nekoliko
pravice, vam ãasi veã povedati, nego drugi smejo tako v
navadnem druÏbenem obãevanju. Ni li to istina?«
Hrasta je ta laskavi glas premagal.
»O, to znam, da ste mi prijazni! In hvaleÏen sem vam!«
»Torej preudarite in premislite!«
Vtem je Bolè naznanil, da je voz vpreÏen. Drenovska go-
spoda se je odpravila domov. Tudi Meden je imel nocoj svoje
konje v trgu ter je ukazal vpreãi takoj po odhodu Boletovih.
Z doktorjem sta se vraãala skupaj po stopnicah, po katerih
sta bila spremila Boletove do voza.
»Lepa veselica, lep ples je bil to!« reãe Meden.
»Kolikor zmoremo!« pravi Hrast.
Obema je donelo na uho drdranje Boletovega voza po ne-
rodnem, razbokanem tlaku glavne tr0 ke ceste.
78
CIKLAMEN
BESeDA
OSMO POGLAVJE
teku onega tedna Hrasta ni bilo na Drenovo. Nekaj so
Vga zadrÏevala mnoga opravila, nekaj pa se ga je bila po-
lastila ãisto naravna reakcija. Ne, da bi bil pozabil Elze, nego
vedno pogosteje se je je spominjal in strast njegova je rastla
od dne do dne; pa podobna ni bila veã plapolajoãemu plame-
nu, temveã tlela mu je le Ïivo v prsih, in taka je bila skoro 0 e
bolj pekoãa. Kajti zdaj mu je bilo misliti tudi o vpra0 anju: »Se
li hoãe0 Ïeniti?« In to vpra0 anje je stalo za njim ko stra0 ilo.
Tedaj seveda, ko je guvernanto vrtil v burnem plesu ter ãu-
til njeno gorko sapo ob svojem licu in udarec njenega srca ob
svojih prsih, tedaj seveda mu ni bilo do tega, vpra0 ati samega
sebe: »Se bo0 li Ïenil?« Tedaj ni videl drugega nego Elzo in ni
obãutil drugega nego sladkosti in bridkosti, katere mu je
povzroãevala slepa strast.
Zdaj pa se je oglasila mirna, raãunajoãa pamet. In njej nas-
proti si je Hrast redkokrat ma0 il u0 esa. Poleg tega pa so mu
hodile po glavi besede Boletove soproge: »Ta revna, uboga
guvernanta! Pomislite o svoji prihodnosti, o svoji karieri!«
Da, da, kariera tako nekako na politiãnem polju, to je
bilo Hrastu najljub0 e, najprijetnej0 e sanjarjenje; in za to ka-
riero je treba kolikor toliko premoÏenja. Ubog politik je red-
kokdaj vpliven.
Guvernanta pa nima niti poãenega gro0 a! &
Tako je premi0 ljeval doktor veãkrat sleherni dan onega
79
CIKLAMEN
BESeDA
tedna; v nedeljo popoldne se je pa vendar odpravil na Dre-
novo.
Kakor je priãakoval, na0 el je Medena tamkaj. Z Boletom
sta pila ãrno kavo ter pu0 ila cigarete. Gospe in Elze ni bilo vi-
deti.
Bolè je predlagal, da napravijo kratek tarok, in kmalu so
sedeli vsi trije pri okrogli mizi, zami0 ljeni in utopljeni v igro.
âudno, da je bil doktor redkokdaj tako pazljiv pri igri kakor
danes. âez dobro uro stoprav, ravno ko je bil Meden zgubil
veliko igro ter je z nejevoljnim obrazom od0 tel onima novce
vpra0 al je Hrast, tako rekoã mimogrede, kje je Boletova obi-
telj.
»Ah, da! Pozabil sem vama povedati. Vsi so se peljali v Za-
log obiskat tamo0 njo gospodo. Toda vrniti se morajo pred
veãerom. Vidva paã ostane ta tu?«
Meden je pritrdil, a doktor se je hotel izgovarjati.
»Opravila imam mnogo!«
»Ah, beÏi, beÏi! Svoje kmete lahko jutri dere0 , saj ti ne odi-
dó,« reãe Bolè dobrovoljno, »po veãerji se pa pelje0 domov;
zdaj je meseãno.«
Ko se je zmraãilo, pustili so karte ter 0 li pred grad; malo
[ Pobierz całość w formacie PDF ]